7 Študentskih ugodnosti i pravic v Sloveniji
Foto: Canva.com
Poleg tega, da je študij v Sloveniji organiziran pametno in ugodno, je vsak študent po vpisu v slovensko izobraževalno ustanovo deležen številnih pravic in študentskih ugodnosti.
Preberite podrobnosti spodaj.
Subvencije za hrano
Študenti v Sloveniji, ki imajo študentsko izkaznico, lahko sklenejo subvencionirano prehrano tako, da pridobijo t.i študentski boni.
Boni za študentsko menzo so zelo uporabni. Študentski boni za prehrano so digitaliziran sistem subvencioniranja prehrane, kjer študent doplača le razliko med subvencioniranim delom in ceno malice. Veliko restavracij s hitro prehrano sploh ne zaračunava doplačila, povprečno kosilo pa stane okoli 3 evre. Sistem je izjemno enostaven za uporabo: študent po prijavi v sistem uporablja namensko kartico ali svoj mobilni telefon. Vsak mesec prejmete toliko bonov, kolikor je delovnih dni v tem mesecu.
Subvencija študentske prehrane se bo s 1. januarjem 2023 zvišala z 2,82 na 3,50 evra na obrok.
Subvencije za prevoz
Poleg študentskih bonov je študent v Sloveniji upravičen tudi do subvencije za mesečno,
polletne in letne vozovnice za javni promet.
Kako organizirati subvencioniran javni prevoz za študente?
Sploh ni težko.
Subvencionirano enotno vozovnico za javni potniški promet za študente lahko naročite preko spleta, z izpolnjeno e-vlogo, ali pa jo natisnete in odnesete na najbližje prodajno mesto.
Popusti za študente
Ob predložitvi študentske izkaznice je možno pridobiti še veliko drugih popustov:
od vstopnic za naravne in kulturne znamenitosti (muzeji, živalski vrt, kino) do cenovno ugodnejših športov – velik del ponudbe je pogosto prilagojen študentskemu proračunu.
Ponovi leto ("bonus")
Vsak študent ima pravico do ponavljanja letnika ali zamenjave študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v tem predhodno vpisanem študijskem programu. V Sloveniji se temu pogovorno reče bonus. Ko uresniči to pravico, lahko študent po plačilu šolnine ponavlja letnik ali spremeni študijski program.
Študent, ki koristi boniteto, ne more imeti višjega letnika na isti stopnji izobrazbe.
Zato se pravice med seboj izključujejo. Izjema so integrirani študijski programi, kjer ima študent pravico tako do dodatka kot do koriščenja letnika. Študent je upravičen do dodatka na vsaki stopnji izobraževanja posebej.
Študent obdrži v času ponavljanja vse pravice iz statusa študenta.
Premor
Odmor pomeni biti vpisan na fakulteto brez statusa študenta in s tem brez vseh pravic in ugodnosti, ki iz tega statusa izhajajo. Za to možnost se običajno odločijo študentje, ki ne želijo koristiti bonitete, ali študenti, ki so boniteto že izkoristili, vendar niso izpolnili pogojev za prehod v višji letnik. V času, ko študent počiva, lahko s soglasjem fakultete po plačilu opravi preostale študijske obveznosti. Ko izpolni pogoje za vpis v višji letnik, lahko po premoru nadaljuje študij. Študent lahko pavzira neomejeno številokrat.
Zaposlitvene možnosti v Sloveniji: študentsko delo
Vsi študenti imajo pravico do dela v času študija. Tuji študenti v Sloveniji dobijo dovoljenje za bivanje. Zaradi dovoljenja za bivanje imajo tuji študenti pravico do uradnega dela do 40 ur na teden.
Od 15. januarja 2022 znaša minimalna bruto urna postavka za študentsko delo v Sloveniji 6,17 evra.
Povprečna urna postavka študentskega dela v Sloveniji je 7,00 €/h.
Študentsko delo je v Sloveniji ena najbolj fleksibilnih oblik zaposlovanja študentov v visokošolskih in srednješolskih zavodih. To ni le odlična priložnost za polnjenje proračuna, temveč tudi priložnost za izražanje na trgu dela z namenom pridobivanja poklicnih izkušenj in veščin za nadaljnjo zaposlitev.
Ali lahko po sklenitvi delovnega razmerja študiram redno?
Študent je lahko zaposlen za polni delovni čas in ima še vedno status študenta, vendar pravic iz statusa študenta v Sloveniji ni. Oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas, se torej lahko normalno vpiše na študij, nadaljuje redni študij in pridobi ali ohrani status študenta, vendar zaradi sklenitve delovnega razmerja ne bo imela pravic in ugodnosti iz naslova status študenta.
Študentske izmenjave
Slovenija je lahko tudi izhodiščna platforma za izmenjavo študentov v katerikoli evropski državi, ki je vključena v katerega od programov študentske mobilnosti. Študentska mobilnost je možna tudi izven Evropske unije.
Tako na primer program Erasmus+, največji evropski program na področju izobraževanja, omogoča mednarodnim študentom možnost študija v drugi državi za 3 do 12 mesecev, kar je tudi finančno podprto.
Imaš idejo za svojo prvo destinacijo za izmenjavo študentov?
Avtor: UNISLO izobraževanje
Preberite podrobnosti spodaj.
Subvencije za hrano
Študenti v Sloveniji, ki imajo študentsko izkaznico, lahko sklenejo subvencionirano prehrano tako, da pridobijo t.i študentski boni.
Boni za študentsko menzo so zelo uporabni. Študentski boni za prehrano so digitaliziran sistem subvencioniranja prehrane, kjer študent doplača le razliko med subvencioniranim delom in ceno malice. Veliko restavracij s hitro prehrano sploh ne zaračunava doplačila, povprečno kosilo pa stane okoli 3 evre. Sistem je izjemno enostaven za uporabo: študent po prijavi v sistem uporablja namensko kartico ali svoj mobilni telefon. Vsak mesec prejmete toliko bonov, kolikor je delovnih dni v tem mesecu.
Subvencija študentske prehrane se bo s 1. januarjem 2023 zvišala z 2,82 na 3,50 evra na obrok.
Subvencije za prevoz
Poleg študentskih bonov je študent v Sloveniji upravičen tudi do subvencije za mesečno,
polletne in letne vozovnice za javni promet.
Kako organizirati subvencioniran javni prevoz za študente?
Sploh ni težko.
Subvencionirano enotno vozovnico za javni potniški promet za študente lahko naročite preko spleta, z izpolnjeno e-vlogo, ali pa jo natisnete in odnesete na najbližje prodajno mesto.
Popusti za študente
Ob predložitvi študentske izkaznice je možno pridobiti še veliko drugih popustov:
od vstopnic za naravne in kulturne znamenitosti (muzeji, živalski vrt, kino) do cenovno ugodnejših športov – velik del ponudbe je pogosto prilagojen študentskemu proračunu.
Ponovi leto ("bonus")
Vsak študent ima pravico do ponavljanja letnika ali zamenjave študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v tem predhodno vpisanem študijskem programu. V Sloveniji se temu pogovorno reče bonus. Ko uresniči to pravico, lahko študent po plačilu šolnine ponavlja letnik ali spremeni študijski program.
Študent, ki koristi boniteto, ne more imeti višjega letnika na isti stopnji izobrazbe.
Zato se pravice med seboj izključujejo. Izjema so integrirani študijski programi, kjer ima študent pravico tako do dodatka kot do koriščenja letnika. Študent je upravičen do dodatka na vsaki stopnji izobraževanja posebej.
Študent obdrži v času ponavljanja vse pravice iz statusa študenta.
Premor
Odmor pomeni biti vpisan na fakulteto brez statusa študenta in s tem brez vseh pravic in ugodnosti, ki iz tega statusa izhajajo. Za to možnost se običajno odločijo študentje, ki ne želijo koristiti bonitete, ali študenti, ki so boniteto že izkoristili, vendar niso izpolnili pogojev za prehod v višji letnik. V času, ko študent počiva, lahko s soglasjem fakultete po plačilu opravi preostale študijske obveznosti. Ko izpolni pogoje za vpis v višji letnik, lahko po premoru nadaljuje študij. Študent lahko pavzira neomejeno številokrat.
Zaposlitvene možnosti v Sloveniji: študentsko delo
Vsi študenti imajo pravico do dela v času študija. Tuji študenti v Sloveniji dobijo dovoljenje za bivanje. Zaradi dovoljenja za bivanje imajo tuji študenti pravico do uradnega dela do 40 ur na teden.
Od 15. januarja 2022 znaša minimalna bruto urna postavka za študentsko delo v Sloveniji 6,17 evra.
Povprečna urna postavka študentskega dela v Sloveniji je 7,00 €/h.
Študentsko delo je v Sloveniji ena najbolj fleksibilnih oblik zaposlovanja študentov v visokošolskih in srednješolskih zavodih. To ni le odlična priložnost za polnjenje proračuna, temveč tudi priložnost za izražanje na trgu dela z namenom pridobivanja poklicnih izkušenj in veščin za nadaljnjo zaposlitev.
Ali lahko po sklenitvi delovnega razmerja študiram redno?
Študent je lahko zaposlen za polni delovni čas in ima še vedno status študenta, vendar pravic iz statusa študenta v Sloveniji ni. Oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas, se torej lahko normalno vpiše na študij, nadaljuje redni študij in pridobi ali ohrani status študenta, vendar zaradi sklenitve delovnega razmerja ne bo imela pravic in ugodnosti iz naslova status študenta.
Študentske izmenjave
Slovenija je lahko tudi izhodiščna platforma za izmenjavo študentov v katerikoli evropski državi, ki je vključena v katerega od programov študentske mobilnosti. Študentska mobilnost je možna tudi izven Evropske unije.
Tako na primer program Erasmus+, največji evropski program na področju izobraževanja, omogoča mednarodnim študentom možnost študija v drugi državi za 3 do 12 mesecev, kar je tudi finančno podprto.
Imaš idejo za svojo prvo destinacijo za izmenjavo študentov?
Avtor: UNISLO izobraževanje
